Mehanik in delovne rokavice

Sam sem želel postati mehanik že od malega. Res me je to veselilo, z očetom sem vedno nekaj popravljal in tudi oče je znal kakšne avto popraviti, čeprav se ni ukvarjal z tem, moje otroške roke so bile vedno umazane, oče pa je uporabljal delovne rokavice, da ni imel trdovratnega črnega olja na rokah. 

Ko sem odrasel pa sem šel na svoje, odprl sem svojo mehanično delavnico in začel delati. Užival sem v svojem delu, delal sem cele dneve, seveda še kar nisem uporabljal delovne rokavice, vsak ki se je spoznal na to delo, je po mojih rokah videl, da sem mehanik in jaz sem bil ponosen na to. Leta so tekla in dobil sem otroka, takrat pa se je vse spremenilo, kar se tiče mojih umazanih rok, moral sem začeti nositi delovne rokavice, ker so moje roke morale biti čiste in da niso smrdele po olju. No, sem si rekel, nikoli ne reci nikoli, ker sam sem bil prepričan, da delovne rokavice ne bom nikoli nosil, danes pa se je to spremenilo, ker sem imel otroka.

Tudi moja partnerka mi je to takoj svetovala, kajti moje roke so bile res grde in smrdele so po olju, kar pa za otroka sigurno ni dobro. Sedaj sem se navadil na delovne rokavice, moram pa priznati, da ni bilo lahko, kar nekaj dni sem potreboval, da sem se naučil delati z njimi, ni bilo tako preprosto. Kar hitro mi je bilo jasno, zakaj sem se tako branil, da jih nisem hotel nositi, a sedaj sem se enostavno mogel navaditi, ni bilo druge izbire, če sem hotel vzeti v naročje sovjega otročička. 

Danes sem srečen, da nosim delovne rokavice, ker so moje roke čiste, čeprav delam isto delo, lahko bi rekel, da delam še več, kot včasih, ker imam vedno več strank. 

Ko si ne moreš privoščiti dvoslojni parket in ga dobiš kot darilo

Pride tisti čas, ko počasi začneš razmišljati o svojem prvem domu. Sama sem si vedno želela imeti skromen dom, samo da bi bil moj, nikoli si nisem predstavljala, da bom imela kdaj dvoslojni parket v hiši, moja edina želja je bila, da ne bi bila več podnajemnik. Kmalu za tem je prišla priložnost, za nakup manjšega stanovanja, ki pa ga je bilo potrebno še urediti. Imela sva denar, da kupiva to stanovanj, za prenovo pa ne več, tako bi lepo počasi urejala stanovanje po prostorih. 

Doma so bili srečni ,da sva kupila stanovanje, vsi so skupili skupaj, tako so nama moji starši kupili dvoslojni parket, njegovi starši kuhinjo, njegova sestra kopalnico in midva sva morala poskrbeti za dnevni prostor. Nisva mogla verjeti kako so stopili skupaj, vsi pa so rekli samo eno, zakaj vama ne bi kupili stvari, če pa mi že vse imamo in vama lahko damo. Starši so kar nekaj denarja dali za dvoslojni parket, prav tako ni bila poceni kuhinja in kopalnica. Imeti tako skrbno družino je lahko samo čast. 

Tako sva stanovanje lahko začela urejati, prvo je prišel na vrsto dvoslojni parket, to so bili začetki, ko sva prvič začela delati v svojem lastnem stanovanju. Ker so nama dvoslojni parket kupili starši, sva jih v zahvalo vzela z seboj, da sta lahko sodelovala pri izbiri. Skupaj smo ga izbrali, vsem je bil všeč isti, tako da sploh ni bilo težav. Ko sva končala dvoslojni parket v stanovanju sva spet povabila starše ,da nazdravimo, ker sta onadva zaslužna, da imava dvoslojni parket, drugače bi verjetno imela laminat, ker si več ne bi mogla privoščiti. Tudi za vsa ostala darila sva odreagirala podobno, na koncu, ko pa je bilo stanovanje prenovljeno, sva naredila slavnostno večerjo za vse. 

Danes sva hvaležna vsem skupaj, ko kuhava za kuhinjo, ko greva v kopalnico za kopalnico in seveda, ko hodiva po tleh za dvoslojni parket, ki se zliva iz prostora v drug prostor.

Okoli hiše smo položili napačne ploščice

Pa smo tam, ko ni muh, smo si rekli, ko je padel prvi dež in sem jaz šla ven, da bi nesla smeti. To pa zato, ker so ploščice drsele, jaz sem hodila kot raca, da sem prišla nazaj v hišo. Nič mi ni bilo jasno, kaj se dogaja, zakaj ploščice tako drsijo. Res, da je moj mož dobil podarjene ploščice, ki jih je položil sam, vendar vseeno ne bi smele tako drseti.

Tudi moj mož je skoraj padel, ko je šel ven in bi presenečen. To pa je bil velik problem, prav zardi otrok, kajti otroci tečejo in če bo kateri otrok tekel po teh mokrih ploščicah se bo fajn poškodoval, ker bo padel. Joj, je bil moj mož jezen, saj je vedel, da takšnih ploščic ne moremo imeti, ker je samo vprašanje časa, kdaj bo nekdo padel. Z težkim srcem, se je odločil, da gre kupit nove ploščice, ki jih bo položil kar preko teh. Nisem se razumela v to, a verjetno se to da. 

Skupaj sva šla v trgovino z ploščicami in poudarila, da želiva ploščice za zunaj hiše in tiste, ki najmanj drsijo. Kar srce me je bolelo, ker sva si ponovno naredila en velik strošek, kajti kar veliko ploščic sva morala kupiti, ker je pred hišo terasa in potem še vse okoli, prišlo naju je ogromno denarja. A tako se zgodi, če se prej ne pozanimaš, ko ti nekdo ponudi poceni ploščice, ti pa mu verjameš, da so dobre.

Pa je moj mož šel spet v akcijo, polagal je ploščice cel teden, šlo je malo hitreje, ker je polagal na ploščice in seveda je vse bilo ravno. Ja, naredila sva tudi to, da sva predenj je začel polagati, eno ploščico zmočila in probala, da ne drsi, res sva se želela prepričati, predenj bi bilo kaj narobe. Te ploščice so bile super.

Hotel Pokljuka in oddih samo zase

Zelo rad nabiram gobe, tako vsako leto nekam grem, kjer vem, da so gobe. Tokrat sem si izbral hotel Pokljuka in komaj sem čakal sezono gob. Ne vem zakaj a pohodi po gozdovih več ur skupaj, da iščem gobe me pomirja. Ker prihajam iz mesta žal nimam okoli svojega doma nobenih gozdov, kamor bi lahko šel. Gozdovi so dlje od mene, teh pa ne poznam in kaj hitro se lahko zgodi, da te dobi domačin in nadere. Tega pa si nikakor ne želim.

Tako si raje izbiram gozdove, kjer vem, da me bodo pustili pri miru, ti pa so po navadi oddaljeni daleč stran in se mi vozit gor in dol v enem dnevu, ravno zato si raje rezerviram prenočišče in tokrat sem si izbral hotel Pokljuka, ker so tam prekrasni gozdovi. Na Pokljuki sem že bil in vem, da tam tudi gobe rastejo, zato sem si tokrat vzel več časa in rezerviral hotel Pokljuka za 4 dni. Ja, veliko a sem potreboval, potreboval sem umik od vseh ljudi. Nekako se mi je nakopičilo vse skupaj, enostavno nisem bil za družbo, nisem bil za pogovore, ni mi bilo do smeha in še bi lahko našteval, zato je destinacija bila odlično izbrana. Tam so ljudje, ki potrebujejo mir, ali pa te pustijo pri miru. 

Ker sem imel prekrasno vreme že prvi dan, sem se podal v gozdove in izkoristil, če slučajno naslednji dnevi ne bi bili tako lepi. Poti se vijejo sem ter tja, gor in dol, prehodil sem več kot sem imel namen in ko sem se vračal v hotel Pokljuka sem bil srečen, da sem naredil rezervacijo in se odločil ostati. Že sem imel naštudirano pot za jutri, tudi gobe sem našel, tako da je moj mini dopust takšen kot mora biti, sproščen z pohodi in lepim vremenom, hotel Pokljuka pa na pravi lokaciji.

 …

Ploščice polepšajo vsako okolico okoli hiše

Včeraj sem se peljala v en kraj in videla prekrasne ploščice okoli hiše. Hiša sploh ni bila tako velika, posebna, prestižna, le ploščice so bile pravilno izbrane, ki so hišo res polepšale in je bila videti že od daleč lepa in posebna. Meni so vedno všeč hiše, ki so posebne, ki imajo dušo pravim jaz, ne bodo me pritegnile hiše, ki so lepe, prestižne in delujejo hladno, te hiše meni niso niti malo zanimive in ne bi živela v takšni hiši. Meni hiša mora biti predvsem topla in ta je to bila, ker so bile ploščice skozi okoli hiše in bilo je videti prekrasno.

Mi še nismo dokončali naše hiše in ko sem jaz to videla, sem takšne ploščice tudi sama želela imeti okoli naše hiše. Tako sem se z avtom ustavila in obrnila, peljala sem se spet mimo, vendar je bilo prehitro, ker sem za seboj imela avte in ploščice nisem dobro videla. Kaj takšnega še nisem nikoli naredila, zapeljala sem se blizu hiše in ploščice slikala. Resnično so bile prekrasne in hiša je bila videti prelepo, prišel je ven ta kamniti stil hiše, ki je meni full lep. 

Imela sem sliko in z njo čez en mesec šla v trgovino in iskala takšne ploščice, če bi takrat bila tam pred hišo, bi sigurno pozvonila in vprašala, kje so ploščice kupili, ker sem res preletala ogromno trgovin, preden sem našla podobne. Na koncu sem bila zadovoljna, da sem dobila podobni stil in komaj čakala, da bo tudi naša hiša dobila takšno podobo, kot jo je imela ona. 

No, ne bi nikoli sama izbrala takšne ploščice, če jih ne bi videla, kako lepo izpadejo na hiši, ker tako v živo v sami trgovini sploh niso tako zanimive. Sedaj ko vem, kako izgledajo na hiši, pa mi je veliko lažje kupiti, ker vem, da sem izbrala prave ploščice.

 …

Nadstrešek in garažna vrata

Hiša ni imela garaže, ker je bila pritlična, zraven smo naredili nadstrešek za avto, vendar pa nam to ni bilo dovolj, hoteli smo prostor zapreti in montirati garažna vrata, da bi dobili še en zaprt prosto, kateri bi nam služil kot garaža, kajti s časoma se veliko stvari nabere in potrebuješ en takšen prostor.

Tako smo se odločili, da iz nadstreška naredimo garažo. Prvo kot prvo smo vedeli, da moramo biti zelo pozorni, kako bo garaža narejena, ker lahko polepša ali pogrša izgled hiše. Ker je nastrešek že imel streho, same stene niso tako pomembne, smo vedeli, da moramo predenj začnemo kaj delati izbrati garažna vrata, ker bodo ta naredila največji efekt in stil same celotne podobe hiše. 

Šli smo v malo večji strošek in se odločili za moderni dizajn dvižnih vrat, barva je bila v barvi lesa, kar je pasalo z podobo hiše in tako smo lahko začeli naš projekt. Če smo na začetku mislili, da ne bo neke viden spremembe, smo se pošteno motili. Ko so bila montirana ta moderna garažna vrata smo vsi ostali brez Besed. Kajti to je bilo videti tako lepo, tako prestižno, jaz sem bila tako srečna. 

Zdaj imamo garažo, v katero lahko spravimo vse kar sodi tja, od koles, motorjev, skirojev, ozimnice in tako naprej. Imamo pa tudi moderna garažna vrata in vredno je dati več denarja, če le lahko, kajti samo ena vrata, pa lahko naredijo za sam stil ogromno. Sedaj govorim samo o stilu, ker smo izbrali ta garažna vrata, pa smo seveda dobili tudi kvaliteto in varnost. 

Danes se smejim, ko odprem garažna vrata, ko sem vedno govorila, da ne potrebujemo garaže, ker vidim kaj vse je v tej garaži in se vprašam, kam bi to vse dali, če ne bi bilo garaže. Vsaka hiša potrebuje garažo, kamor lahko shranjuje vse potrebno, najbolj pa vam bodo prišla v poštev velika garažna vrata, da boste lahko v garažo dobili tudi večje stvari.

 …

Poskrbite za prihodnost, solarni paneli definitivno to so

Prav spominjam se dneva, ko je ideja padla, da so solarni paneli naj boljša rešitev za elektriko. Doma je zmanjkalo elektrike ravno v času, ko sem jo potreboval. Sprva sem mislil, da je prišlo do kakšnega stika, ker to ni bilo to, sem sumil, da elektrike nima več hiš. Ker so starši živeli blizu mene, sem jih poklical, če oni tudi nimajo elektrike, moja mama mi je povedala, da nekaj delajo in da so javili po radiju, da elektrike ne bo do 14 ure popoldan. Bil sem v šoku, ker sem elektriko potreboval.

Res sem bil jezen na to in hkrati spoznal, kako zelo smo odvisni od nekoga, ki nam ponuja elektriko, ki jo drago plačujemo. Tudi nisem razumel, da lahko elektriko tako hitro izklopijo, brez da bi to javili kakšen dan prej. V jezi, so se mi v glavi porodile ideje, seveda solarni paneli in tako sem šel prebirat o teh stvareh in gledat koliko solarni paneli stanejo, če bi si jih lahko privoščil. 

Seveda je vsepovsod pisalo, da se stvar splača, ker se stroški v kratkem času povrnejo, to mi je bilo jasno, meni je bilo najbolj pomembno, da jaz nisem odvisen od drugih in da imam elektriko vedno. Tako sem poiskal najugodnejšega ponudnika in naredil prvi telefonski klic, da preverim, ali se mi solarni paneli izplačajo.

Dogovoril sem se za prvi ogled, da strokovnjaki vidijo situacijo, kaj več pa se zaenkrat nisem mogel pogovarjati, ker je prvi ogled bil potreben prej. Prišli so še isti teden in ugotovili, da je lega moje hiše idealna, odločitev je padla, solarni paneli bodo na moji hiši in so tudi čez 14 dni bili.

Strokovnjaki so naredili svoje in jaz imam svojo elektriko. Ne vem, če bi solarni paneli bili danes na moji strehi, če mi tisti dan ne bi zmanjkalo elektrike, ker se enostavno z tem ne bi ukvarjal.

 …

Šolska torba je stil učenca

Že sam vstop v prvi razred je nekaj posebnega in še kako je popularna šolska torba, med seboj vsi vedo kakšno torbo ima kdo in se radi pohvalijo z njo. Tako, da to je nekakšen podaljšek stila, ki ga otrok zavzame. Kasneje pa je to vedno bolj očitno, da je šolska torba nekakšen stil učenca. 

Tako imajo nekateri bolj rokerske torbe, nekateri drage, drugi barvne, šolska torba nekaterih pa je čisto vsakdanja in jim ne pomeni popolnoma nič. Lahko bi rekli, da šolska torba, obutev in jakna pove status učenca v šoli, žal je tako. Učenci še kako hitro po teh stvareh vidijo, kdo prihaja iz revne družine in kdo iz bogate. Nekateri dajejo temu velik pomen in jim je draga šolska torba, kot dokazilo, da so nekaj več.

Sama nisem nikoli gledala tako in tudi svojega otroka učim, da mora šolska torba biti predvsem praktična in trpežna, da lahko imaš v njej vse kar je potrebno za v šolo. Nikakor pa ni statusni simbol. Je pa res, da še jaz rada včasih pogledam, kakšne torbe nosijo otroci v šoli, pa ne zaradi statusa, ampak zaradi raznolikosti in včasih se prav simpatično nasmejim, ko vidim kako različne stile imajo učenci in kako je vsaka šolska torba povezana z učencem in predstavlja njega. 

Vsekakor se še kako razlikuje šolska torba, ki jo nosi punca, ali pa jo nosi fant. Punce imajo že po navadi bolj urejene stvari in tako pri njih šolska torba že avtomatcko izgleda lepše in bolj čista, kot torba fanta. Zanimivo je, da so prva leta šolske torbe najbolj dodelane, v zadnjih letih osnovne šole pa so torbe že navadni nahrbtniki, ki so komaj opazni. Kar poglejte, kako vam bo padla v oči šolska torba prvošolčka in kako skoraj ne boste opazili torbe devetošolca, tako je in prav je tako.

Kvalitetni in usnjeni čevlji so še kako primerni za poroko

Ko pomislite nase, da ste nevesta in je ura ena ponoči na svojo obutev, ali se vidite obuti ali pa bosi? Ja, to se pogosto zgodi na vseh prireditvah, zabavah, porokah, zato so kvalitetni usnjeni čevlji še kako dobrodošli.

Zanimivo mi je videti ženske in dekleta, ko mesece izbirajo svojo sanjsko obleko, na koncu pa porabijo pol ure v poceni trgovini, da si kupijo čevlje, ki pa niso usnjeni čevlji, pa bi morali biti.  Kako lahko sploh tako razmišljajo? Kaj si mislijo? Takrat bi morale študirati, da so nujno potrebni usnjeni čevlji, ki jih bodo dale na noge in se bodo z njimi zlili. 

Marsikatero žensko sem že slišala, ko si je oblekla prekrasno obleko in že vedela, da se bo ponoči sezula, ker ne bo več zdržala v petah. Meni to ne gre skupaj. Kaj si potem naredil, če si prikorakal v visokih petah in potem bil štiri ure bos pod mizo. To nima nobenega smisla. Če hočeš igrati eleganco, jo igraj celo noč, prav zato pa poročni usnjeni čevlji, še kako prav pridejo, ker so udobni in z njimi lahko preživite celotni večer, če veste katere izbrati in kako visoko peto ste sposobne nositi.

Saj če se zavedate, da ne morete hoditi v tako visokih petah in da boste potrpele le prve dve uri, potem je brez veze, da si to sploh delate, raje nosite eleganco cel večer in bodite ponosne nase, zato so usnjeni čevlji dobrodošli, da boste cel večer blestele.

Morate se zavedati, da moški še kako vidijo, ko se sezujete in ste potem čisto drugačnega videza, raje si obujte manj visoke pete, udobne in jih nosite cel večer. Tako boste cel večer elegantne in lepe, počutile se boste super, zadovoljne boste z svojim videzom, za to pa so primerni udobni usnjeni čevlji, ker vas ne bodo razočarali. Premislite, predenj imate v mislih, da boste na koncu bose. 

Rak strah in trepet vseh nas

Takrat, ko na polno živimo in se počutimo super, niti ne pomislimo na bolezni, mogoče nas spomni na to televizija, kjer po navadi na dnevniku vedno poudarjajo, žalostne, šokantne zgodbe in bolezen rak to sigurno je. Najbolj me moti to, ko kakšna znana osebnost zboli, potem pa se o njej na veliko govori. Zakaj ne govorimo o njej, ko je bila zdrava in je ustvarjala, zakaj takrat dnevnik ne poroča pozitivne stvari o tej osebi. 

Vsi se še kako zavedamo, kako zahrbtna bolezen je rak in skoraj vsi se te bolezni najbolj bojimo. Ko smo mladi živimo življenje in se ne obremenjujejo preveč z boleznimi, ko pa počasi pridemo v ta srednja leta, pa se o zdravju in bolezni vedno več pogovarjamo. Kar hitro slišimo besedo rak in se ob tej zamislimo, če pa to slišijo mladi, jo bolj kot ne preslišijo, ker jim enostavno to ni pomembno in se s tem ne obremenjujejo.

Ja, ta srednja leta nam že lahko pokažejo, kako je naše telo zdravo, takrat se že kažejo naše bolezni in če takrat ne odreagiramo, lahko zbolimo še bolj. Potrebno se je čuvati, rak je res huda bolezen in takrat se nam čas ustavi, takrat če se nismo prej, se pošteno zavedamo, kako precenljivo je naše življenje in kako ga moramo čuvati. Vsak človek bi moral bolj ceniti svoje dni takrat, ko je zdrav, ne pa da svoje zdravje jemljemo tako samoumevno, potem pa ko zbolimo in če je to še bolezen rak, potem nam je žal za vse nazaj, kako smo živeli. 

Kaj vse bi dali, da bi lahko zaustavili čas, ali pa ga zavrteli nazaj, kako drugače bi živeli, če bi nam takrat nekdo povedal, da bo bolezen rak vstopila v vaše življenje. Takrat je prepozno, zdaj je čas in zdaj moramo živeti tako, da rak enostavno ne bo imel možnosti priti v naše telo.