Z leti sem ugotovila, da ni vsako milo dobro milo. Včasih sem milo kupovala kar tako mimogrede, seveda me je pri temu vodila samo cena. V trgovini sem vzela najcenejše milo, ki je bilo na dosegu rok. Potem so se začele težave s kožo. Moja koža je postajala suha in brez leska, včasih sem imela neprijetne srbeče izpuščaje, vendar nisem našla vzroka zanje.

Nato se je moj brat udeležil tečaja o zeliščnih rastlinah. Tam so se med drugim pogovarjali tudi o tem, kako ceneno in umetno milo lahko škodi koži. Poleg tega, da povzroči lahko alergijsko reakcijo, od tod torej srbečica, pa tudi zaradi umetnih sestavin povzroči, da koža ne diha. Prav tako se znoj ne izloča, saj so pore zamašene, ker se ne znojimo pa se telo ne znebi strupov iz telesa. Na dolgi rok lahko tudi milo prispeva k temu, da se strupi v telesu kopičijo. To pa sčasoma privede do resnih bolezni.

Vse skupaj mi je dalo misliti, zato sem se še bolj poglobila v delovanje svojega telesa in v vse kar mu lahko škodi. Vem, da vsega ne morem preprečiti, kar pa lahko, pa bom poskusila. Od takrat dalje sem bila zelo pozorna ko sem kupovala milo, prebrala sem sestavine in moje merilo je bilo, da če ne razumem kaj sem prebrala, milo ostane v trgovini na polici. 

Nato sva se s prijateljico udeležila sejma o zdravem življenju. Opazila sem stojnico, kjer so prodajali domačo kozmetiko. Pristopila sem in vprašala, če imajo tudi milo. Ko mi je gospa pritrdila in mi ga pokazala, sem se najprej pozanimala o sestavinah, čeprav sem imela zelo dober občutek, da je to tisto milo, ki sem ga do sedaj iskala. Navdušila me je že energija gospe, ki je to milo izdelovala. Od takrat kupujem samo še to milo in končno se počutim dobro v svoji koži.…