Ko sem bila mlajša, mi prebava nikoli ni delala težav in pitje vode res ni bila ravno moja vrlina. Moram priznati, da sem pila vse drugo samo vode ne. Brez okusa dolgočasna pijača, ki je bila takrat nujno zlo, je bila hitro pozabljeno živilo. Raje sem imela sladkane pijače, kave, čaje in vse seveda s sladkorjem in še bi lahko naštevala, saj je bilo že takrat mnogo stvari na voljo.

Žal pa se je z leti vse to spremenilo. V nekem trenutku moja prebava ni bila več tako superiorna kakor v preteklosti in kar nisem našla vzrokov dolga leta. Spreminjala sem prehrano, a zaprtost in napihovanje sta bila kar moja stalna spremljevalca. Vedela sem, da je pitje vode pomembno, ampak kar ni in ni šlo, da se lotim tega in vztrajam. Potem pa sem le v nekem trenutku, ko sem imela še neke dodatne težave, prišla do tega, da moram prekiniti s sladkanimi in gaziranimi pijačami, je prišel trenutek, ko ni bilo več drugega, kakor da vse pijače zamenjam z vodo. 

In boj se je začel. Vsako uro najmanj deciliter vode. Zagotovo lahko rečem, da je bilo pitje vode navada, ki sem jo z veliko težavo osvojila, sem pa zagotovo danes zelo hvaležna, da sem jo obvladam Mislim, da sem porabila kar nekaj let, preden mi je uspelo. Moja prebava je vsekakor boljša kakor prej in ne le to. Če sem imela prej redne težave z zaprtjem, lahko seda rečem, da tega skoraj nimam več. So izjeme dnevi, ko resnično pozabim na pitje vode zaradi obilice dela, ampak to je običajno nekajkrat na leto.

Danes si dneva brez vode ne predstavljam, še manj pa si predstavljam dan s sladkanimi pijačami. Neverjetno kako se lahko življenje spremeni in kako je recimo pitje vode v nekem obdobju nekaj kar enostavno nisem zmogla, sedaj pa brez tega ne znam več živeti.…