Dostava zelenjave me je rešila, ko sem bila bolna

Ko je človek bolan, takrat večina časa počiva. Jaz sem imela izkušnjo, ko sem še živela sama, da sem kar močno zbolela, bolela me je glava, imela sem visoko temperaturo, tako da sem večina časa preležala, a vseeno sem mogla kaj pojesti. Ker nisem mogla v trgovino, me je dostava zelenjave rešila. Spomnila sem se na sodelavko, ko mi je povedala, da ona ima naročeno dostavo zelenjave že dolgo in je zelo zadovoljna, zato sem jo poklicala in vprašala, katera dostava zelenjave je njena, da nisem niti iskala ponudnikov, če je ona zadovoljna, ker sva živele v istem kraju.

Še isti dan sem naročila zelenjavo in drugi dan je bila že pripeljana. Dostavljali niso le zelenjave, lahko si naročil tudi sadje. Tako da sem si naredila kar dosti veliko zalogo. Kako sem jaz bila vesela te dostave, kajti doma nisem imela prav nič sadja in prav nič zelenjave, a ko si bolan vsi vemo, da potrebuješ vitamine in minerale. Res me je dostava zelenjave rešila, kajti ne vem, kako bi vse skupaj izgledalo, če bi morala takšna v trgovino, ker res nisem bila zmožna. 

Ko je človek zdrav, se ne zaveda, kako preprosto je vse skupaj in kako si lahko srečen. Šele potem ko zboliš, vidiš koliko stvari narediš, kot zdrav človek, vse je tako preprosto, ko pa si bolan, takrat te bolezen poleže v posteljo in ne moreš nič, vse lahko počaka. 

Glavno, da sem se jaz spomnila, da obstaja dostava zelenjave, ker sem se tako najedla vitaminov in sem se prej pozdravila. Zdaj, ko je vse za mano, pa je dostava zelenjave še vedno aktualna pri meni, saj si jo občasno naročim, ker imajo res dobro domačo ekološko zelenjavo, ki je pogosto v trgovinah ne dobiš. Ideja dostava zelenjave je res dobra in upam, da se bo še razširila.

Rak strah in trepet vseh nas

Takrat, ko na polno živimo in se počutimo super, niti ne pomislimo na bolezni, mogoče nas spomni na to televizija, kjer po navadi na dnevniku vedno poudarjajo, žalostne, šokantne zgodbe in bolezen rak to sigurno je. Najbolj me moti to, ko kakšna znana osebnost zboli, potem pa se o njej na veliko govori. Zakaj ne govorimo o njej, ko je bila zdrava in je ustvarjala, zakaj takrat dnevnik ne poroča pozitivne stvari o tej osebi. 

Vsi se še kako zavedamo, kako zahrbtna bolezen je rak in skoraj vsi se te bolezni najbolj bojimo. Ko smo mladi živimo življenje in se ne obremenjujejo preveč z boleznimi, ko pa počasi pridemo v ta srednja leta, pa se o zdravju in bolezni vedno več pogovarjamo. Kar hitro slišimo besedo rak in se ob tej zamislimo, če pa to slišijo mladi, jo bolj kot ne preslišijo, ker jim enostavno to ni pomembno in se s tem ne obremenjujejo.

Ja, ta srednja leta nam že lahko pokažejo, kako je naše telo zdravo, takrat se že kažejo naše bolezni in če takrat ne odreagiramo, lahko zbolimo še bolj. Potrebno se je čuvati, rak je res huda bolezen in takrat se nam čas ustavi, takrat če se nismo prej, se pošteno zavedamo, kako precenljivo je naše življenje in kako ga moramo čuvati. Vsak človek bi moral bolj ceniti svoje dni takrat, ko je zdrav, ne pa da svoje zdravje jemljemo tako samoumevno, potem pa ko zbolimo in če je to še bolezen rak, potem nam je žal za vse nazaj, kako smo živeli. 

Kaj vse bi dali, da bi lahko zaustavili čas, ali pa ga zavrteli nazaj, kako drugače bi živeli, če bi nam takrat nekdo povedal, da bo bolezen rak vstopila v vaše življenje. Takrat je prepozno, zdaj je čas in zdaj moramo živeti tako, da rak enostavno ne bo imel možnosti priti v naše telo.